Na podlagi 3. in 16. člena v povezavi z 21. členom Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljevanju: ZDOIONUS) in 31. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) z
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča občane, zainteresirano javnost in osebe z območja, na katero se sprememba nanaša, o
PREDHODNIM POSVETOVANJEM
o spremembi odloka o poimenovanju novih ulic ter preimenovanju dela ulic v naselju
Slovenska Bistrica
I.
Izvede se predhodno posvetovanje v zvezi s spremembo odloka o poimenovanju novih ulic ter preimenovanju dela ulic v naselju Slovenska Bistrica.
II.
Predhodno posvetovanje bo potekalo od 29. 9. 2025 do 15. 10. 2025, z javno razgrnitvijo dokumentacije, ki se nanaša naspremembo poimenovanja ulice, na Oddelku za splošne in pravne zadeve Občine Slovenska Bistrica, v času uradnih ur. Gradivo bo tudi javno dostopna na spletni strani Občine Slovenska Bistrica.
III.
V času predhodnega posvetovanja lahko občani, zainteresirana javnost in osebe z območja, podajo pripombo na kraju posvetovanja ali pošljejo na naslov: Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica ali na mail: obcina@slov-bistrica.si. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan posvetovanja. Šteje se, da je pri podajanju pripomb z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov, hkrati podana tudi privolitev za obravnavo in objavo teh podatkov v stališčih do pripomb na Občinskem svetu Občine Slovenska Bistrica in na spletni strani Občine Slovenska Bistrica. Vse osebe, ki ne želijo, da se v stališču do pripomb objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to na pripombi tudi posebej navesti.
Razlogi za spremembo:
Obstoječa Žolgarjeva ulica je poimenovana po Ivanu Žolgerju, ki se je rodil na Devini pri Slovenski Bistrici. Ivan Žolger je obiskoval osnovno šolo v Slovenski Bistrici, gimnazijo v Mariboru, pravo pa je študiral v Gradcu in Parizu. Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« – kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Z vrhunskim pravnim pristopom do dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je zato postal član prestolonaslednikovega belvederskega kroga, ki je koval načrte za prihodnjo ureditev monarhije, ko bi ostarelega cesarja Franca Jožefa nadomestil prav Franc Ferdinand. Sledil je sarajevski atentat, Ivan Žolger pa je leta 1917 postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja. Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnikom. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Tam je bilo pomembno tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije.
Ker je Ivan Žolger zgodovinsko pravilna in uradna oblika njegovega imena, bi Občina Slovenska Bistrica želela spremeniti ime ulice.
Občina Slovenska Bistrica je podala vlogo na Geodetsko upravo RS za izdajo potrdila, da v občini Slovenska Bistrica ne obstaja ulica z istim imenom in vlogo na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen pri Vladi RS za izdajo mnenja o ustreznosti predloga novega imena obstoječe ulice. Prav Komisija za standardizacijo zemljepisnega imena je predlagala, da se ulica imenuje Ulica Ivana Žolgerja in ne Žolgerjeva ulica, kot je prvotno spremembo predlagala Občina Slovenska Bistrica.
